Se spomnite testa Citroen C3 Picassa v deveti letošnji številki? Francoski šarmer je resda neposreden tekmec korejskemu novincu, vendar sta si avtomobila tako različna, da ju je zelo težko primerjati. Velikostno sta si res blizu, njuna namembnost pa je povsem drugačna. Če hoče biti C3 Picasso družinski avtomobil, ki razvaja predvsem s prilagodljivostjo potniškega in prtljažnega prostora, je Soul v tem pogledu povsem nebogljen.
Soul je predvsem dobro opremljen z najnovejšimi elektronskimi pripomočki za zabavo. Priključki za AUX, iPod in USB dopolnjujejo všečno rdeče-črno kombinacijo notranjosti in zunanjosti. Kia soul je predvsem zabaven med vožnjo.
Na cesti ga boste težko zgrešili. Testni je bil všečno popisan, kot bi se z barvami igral petletni otrok, in celo zgolj lepotno dodanih rež za prezračevanje okrog bočnih smernikov mu nismo šteli v zlo. Vtis smo dobili, da je večina naključnih opazovalcev z odobravanjem sprejela ravne in odsekane živobarvne ploskve. Čeprav sem v prodajnem katalogu videl črnega, ki je tudi pravi lepotec ... Testni je imel tudi 18-palčna platišča, pod katerimi (za čuda) štirikrat kolutner zavore niso bile videti izgubljeno.
Servovolan je zaradi manjše porabe električno krmiljen, deluje pa predvidljivo in pogojno športno. Tudi v notranjosti vas bo razvajal tako vizualno (barve) kot oblikovno (oblike tipk). Predalov in odlagalnih mest je kar nekaj.
Soul je v osnovi zelo dobro varnostno opremljen . Vse različice imajo šest varnostnih blazin in stabilnostni ESP, prekinitev dovoda goriva in samodejno odklepanje vrat v primeru trka, zato se v kombinaciji s togo kletko in z zmečkljivimi deli karoserije počutite varno kot doma v fotelju.
Aluminijast motor kljub spremenljivemu krmiljenju ventilov ni revolucionaren, je pa zelo prijeten sopotnik na vsakodnevnih križarjenjih. Čeprav je bencinska različica Soula opremljena le s petstopenjskim menjalnikom, šeste pri normalni vožnji nismo pogrešali. Hrup je tudi pri avtocestni hitrosti povsem znosen, kar lahko pripišemo razmeroma dobri zvočni izolaciji in tudi dobremu ozvočenju notranjosti, saj se le stežka upreš »navijanju« glasnosti. Šesto prestavo smo pogrešali, ker je upravljanje menjalnika zelo prijetno. Na ovinkasti cesti bo motorček lepo predel, menjalnik bo z užitkom prehajal iz prestave v prestavo, voznik pa bo zlahka nadzoroval dogajanje. Podvozje (platforma je predelana iz kie Rio oz. uporabljena tudi pri Hyundaiju i20) je namreč kljub zadnji poltogi premi tako predvidljivo, da tudi pri drsenju ne boste imeli občutka, da ste za volanom zgolj sopotnik.
Kia Soul je – kar malce netipično za Kio – uživaški avtomobil. Skromne pomanjkljivosti ne pokvarijo dobrega vtisa, ki ga daje za volanom, čeprav njegovo poslanstvo ni družinska tlaka, kot bi dejali na prvi pogled in po kateri blestijo tekmeci. Podobno kot vsem poznana rubikova kocka, ki jo je leta 1974 izumil madžarski kipar in izumitelj Erno Rubik: zelo prijetna zabava, čeprav le pogojno uporabna. A na koncu te zasužnji.
V kolikor želite pogledati originalni, skeniran članek, prosimo, kliknite na spodnjo povezavo!